Europa

Ankara - Turčija in Irak sta danes podpisala sporazum, namenjen boju proti turškim Kurdom, ki so se zatekli na sever Iraka. Državi bosta v skladu s sporazumom “preprečevali dejavnosti terorističnih skupin, zlati Kurdske delavske stranke (PKK)”, je izjavil turški notranji minister Besir Atalay po podpisu sporazuma z iraškim kolegom Džavadom al Bolanijem.

PKK, ki jo imajo Turčija, ZDA in večji del mednarodne skupnosti za teroristično organizacijo, naj bi svoja oporišča na severu Iraka uporabljala za napade na turške tarče preko meje.

Atalay je dejal, da se državama sicer ni uspelo dogovoriti o krepitvi sodelovanja na obmejnih območjih, pogajanja o tem pa se bodo nadaljevala. Turčija želi, da bi ji iraške oblasti dovolile izvajanje omenjenih vojaških operacij preko meje. Temu nasprotujejo iraški Kurdi, ki nadzorujejo sever države, Ankara pa jih obtožuje, da podpirajo PKK.

Turčija je grozila z enostranskimi vojaškimi akcijami na severu Iraka, če Bagdadu in Washingtonu ne bo uspelo zatreti upornikom, ki so letos okrepili napade na turškem ozemlju.

Zagreb - Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je danes po srečanju s predsednikom hrvaškega sabora Vladimirom Šeksom v Zagrebu dejal, da si iskreno želi, da bi se Hrvaška kmalu pridružila Evropski uniji ter da bo evropski parlament še v sedanji sestavi, do junija 2009, imel priložnost podati soglasje za pristop Hrvaške k EU. Šeks je poudaril, da Pöttering močno podpira hrvaška prizadevanja za vstop v EU, ki jih je predsednik Evropskega parlamenta tudi pozitivno ocenil.

Predsednik sabora je novinarjem povedal, da je Pöttering na srečanjih s hrvaškimi gostitelji večkrat ponovil, da mora Hrvaška nadaljevati reforme, ki vodijo k trdnejši pravni državi, depolitizaciji in profesionalizaciji javne uprave, boljši zaščiti manjšinskih in človekovih pravic, tako kot pravic beguncev in tistih, ki so se po vojni vrnili na svoje domove, ter da nadaljuje politiko dobrososedskih odnosov z državami v regiji.

Pöttering, ki je nagovoril tudi poslance hrvaškega parlamenta, je še dejal, da je danes pomemben dan za Hrvaško, ker bo sabor sprejel skorajda 20 novih zakonov, ki vodijo Hrvaško v EU. Hkrati je čestital Hrvaški za “odločno in intenzivno korakanje proti EU”.

Pöttering prejel hrvaško odlikovanje

Pred obiskom v parlamentu se je Pöttering v Zagrebu sešel s premierom Ivom Sanaderjem, ki mu je vročil hrvaško odlikovanje - velered kraljice Jelene z lento in Danico - zaradi izjemnega prispevka k mednarodnemu priznanju Hrvaške in njeni poti v EU. Sanader je novinarjem povedal, da sta se Pötteringom pogovarjala tudi o četrtkovi razsodbi haaškega sodišča proti t.i. vukovarski trojki, ki je osupnila celotno hrvaško javnost.

Pöttering pred novinarji ni želel komentirati omenjene razsodbe, je pa izrazil prepričanje, da je razsodba začasna, ter pričakovanje, da bodo vsi storilci dobili primerno in pravično kazen. Dodal je, da zaupa glavni tožilki haaškega sodišča Carli del Ponte in da verjame, da bo pritožba, ki jo je napovedala, učinkovita.

Pöttering je v četrtek takoj po prihodu na Hrvaško najprej obiskal hrvaškega nadškofa Josipa Bozanića, danes pa so predvidena še srečanja s predsednikom nacionalnega odbora za spremljanje pristopnih pogajanj z EU, Zoranom Milanovićem, ter s predstavniki pravosodja in s poslanci nacionalnih manjšin v saboru. [E-Delo]

Rim - Kot v provokativnem članku v dvomesečniku Micromega ugotavlja Italijanska zdravnica Lina Pavanelli naj bi papež Janez Pavel II. pred smrtjo ne bil deležev potrebne medicinske pomoči. Po mnenju zdravnice naj bi pri papeževi smrti šlo za evtanazijo.

Do teh zaključkov je Panellijeva prišla na podlagi opazovanja trpečega papeža na televiziji, pisanja medijev in natančnem preučevanju zdravniških poročil v knjigi, ki jo je izdal papežev osebni zdravnik. Po njenem mnenju naj bi umirajočega papeža pričeli hraniti z infuzijo šele tri dni pred smrtjo, čeprav hrane zaradi Parkinsonove bolezni ni mogel požirati že nekaj dni prej. To pa naj bi njegovo smrt le še pospešilo.

Pavanellijeva sicer ne dvomi, da so zdravniki hirajočemu papežu situacijo natančno razložili in da je bil papež tisti, ki je sam odklonil nujno potrebno pomoč potem, ko so ga februarja in marca morali odpeljati v bolnico. Po mnenju zdravnice naj bi tako šlo za pomoč pri umiranju oziroma za evtanazijo, kot jo razumejo katoliki, ki so zavezani k svetem spoštovanju življenja, vsaka njegova prekinitev pa se smatra kot greh.

Članek z naslovom “Sladka smrt Karola Wojtyłe“ je objavil italijanski dvomesečnik Micromega, ki se je v preteklosti pogosto ukvarjal z bioetičnimi stališči Vatikana. Avtorica, ki na univerzi v Ferarri vodi oddelek za anesteziologijo in intenzivno pomoč, se je za natančno preiskovanje nenavadnih okoliščin papeževe smrti odločila potem, ko je lani Vatikan v zvezi z vprašanje evtanazije zavzel trdo odklonilo stališče. [E-Delo]

New York - Slovenski premier Janez Janša se je danes na sedežu Združenih narodov v New Yorku srečal z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Munom, s katerim sta govorila predvsem o prednostnih nalogah ZN in Evropske unije v času slovenskega predsedovanja povezavi. Med temi sta omenila boj proti podnebnim spremembam, medkulturni dialog in vprašanje Kosova. Slednje bo po Janševih besedah “eno težjih vprašanj, s katerimi se bomo ubadali v prvi polovici prihodnjega leta”.

“Z generalnim sekretarjem Ban Ki Munom smo šli na kratko skozi prioritete slovenskega predsedovanja EU, še posebej glede zavez in vodilne vloge EU na področju boja proti negativnim posledicam podnebnih sprememb. V zvezi s tem smo govorili o pripravah na konferenco ZN o podnebnih spremembah decembra na Baliju,” je dejal Janša. “Prihodnje leto je tudi leto medkulturnega dialoga, kar je ena od prioritet slovenskega predsedovanja,” je dodal.

“Na kratko smo se dotaknili tudi naših pričakovanj glede Kosova. Skupaj smo ocenili, da bo to vprašanje zelo verjetno eno tistih, s katerimi se bomo ukvarjali v prvi polovici leta tako v ZN kot v EU,” je dodal. Kot je povedal Janša, sta z Banom ugotovila, da so bila uvodna pričakovanja bolj optimistična - v smislu, da se bo vprašanje statusa Kosova lahko rešilo že letos. “Tako, kot se je sedaj obrnilo, pa bo to eno težjih vprašanj, s katerimi se bomo ubadali v prvi polovici prihodnjega leta,” je poudaril.

Janša danes še s Solano

Janša se bo danes sestal še z visokim predstavnikom EU za skupno

zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano, pred govorom na 62. zasedanju Generalne skupščine pa se bo sestal tudi z njenim predsednikom Srgjanom Kerimom.

Kot je napovedal, bo Solano seznanil s pismom, ki ga je poslal evropskim kolegom v zvezi z vprašanjem Kosova in vprašanji, ki bi jih morali na Zahodnem Balkanu reševati prioritetno. Za sestanek s predsednikom Generalne skupščine pa je Janša napovedal, da bo glavna tema “presečišče slovenskega predsedovanja EU in njegovega predsedovanja 62. Generalni skupščini”.

Janša na “točki nič”

Premier Janša je v sredo obiskal prizorišče terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001 na jugu Manhattana oziroma tako imenovano točko nič. Janša si je ogledal gradbišče, kjer sta nekoč stali stolpnici Svetovnega trgovinskega centra (WTC), zvečer pa se je srečal s predstavniki slovenske skupnosti v New Yorku.

Slovenski premier se je vpisal v spominsko knjigo in, kot so sporočili iz slovenske delegacije, zapisal: “Iskren prikaz bolečine in tragike z vidika teh, ki so postali udeleženci 9/11, dnevu, ki je spremenil pogled sveta na vprašanje vojne in miru. Čutimo z bolečino vseh, ki so tu izgubili najdražje, in delamo vse, kar je v naši moči, da se nikjer nikoli kaj takega ne bi več povrnilo”.

Janša se je srečal z newyorškimi Slovenci

Predsednik slovenske vlade je v sredo obiskal tudi slovensko cerkev Sv. Cirila na Manhattanu. Tam se je srečal z newyorškimi Slovenci, ki jim je izrazil hvaležnost za vso podporo v času osamosvajanja Slovenije in dejal, da so vedno dobrodošli v domovini.
Generalni konzulat in pater Krizolog sta ob obisku premiera pripravila koncert pianistke Irene Koblar ter razstavo fotografij Božidarja Kemperleja in Zore Stančič.

Koblarjeva je predstavila dela Johannesa Brahmsa, Frederica Chopina in Emila Adamiča. Kemperle je postavil na ogled svoje črno bele fotografije izginjajočih železnih struktur newyorških dokov na Vzhodni reki in reki Hudson. Stančičeva pa je predstavila projekt “Long Play”, ki prikazuje podobe v obliki krožnikov oziroma gramofonskih plošč.

Janša bo danes sklenil obisk v ZDA. Popoldne bo nastopil na splošni razpravi 62. zasedanja Generalne skupščine ZN, po govoru pa se bo vrnil v domovino. Tako udeležba kot današnji nastop Janše na splošni razpravi GS ZN sta povezana s pripravami na predsedovanje Slovenije Evropski uniji v prvi polovici naslednjega leta. [E-Delo]

SPLIT - Po nekajdnevnem postanku v koprskem pristanišču se je skupina minolovcev, ki je del elitnih sil Nata za hitro posredovanje (NRF), včeraj napotila v okolico Splita, kjer bo sodelovala v vojaški vaji na morju, ki jo organizirajo nekatere Natove članice in partnerski državi Hrvaška in Albanija.

Brez transportnih letal in logistične podpore ZDA bodo Natove sile za hitro posredovanje (NRF), kot kaže posnetek britanskih pripadnikov NRF, krize predvsem opazovale. (Foto: AP)

Omenjene vaje, ki naj bi med drugim okrepile sposobnost za takojšnje odzivanje v kriznih situacijah, se odvijajo prav v času, ko je zaradi pomanjkanja vojakov in opreme delovanje sil NRF okrnjeno.
Preobremenjene zaveznice

Do težav prihaja manj kot leto dni potem, ko je Nato razglasil njihovo polno operativnost, glavni razlog tiči v preobremenjenosti zaveznic, ki zaradi obsežnega sodelovanja v misijah v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu, Balkanu in v Afriki ne morejo zadovoljivo zagotavljati sil za NRF. Minuli teden je Natov glavni tiskovni predstavnik James Appathurai priznal, da članice povezave zdaj razmišljajo o zmanjšanju omenjenih sil, ki naj bi po prvotnem scenariju štele 25.000 vojakov, saj zaveznice zaradi sodelovanja v drugih misijah takšno število zelo težko vzdržujejo. “Lahko bi imeli sile NRF, ki ne bi vseskozi štele 25.000 vojakov, vendar bi se lahko, če bi bilo to potrebno, njihovo število povzpelo na 25.000,” je opisal eno od možnosti, s katero se v Natu igrajo.

Na zmogljivosti sil za hitro posredovanje vpliva tudi to, da je Nato od novembra lani v Afganistanu število vojakov povečal s 7000 na 40.000, obrambna zveza ima obenem znatno število vojakov tudi na Kosovu.
Rumsfeldova politika ogroža Rumsfeldovo idejo

Natov tiskovni predstavnik je v zvezi s tem pojasnil, da 40.000 vojakov dejansko pomeni več kot 120.000 vojakov, saj se jih 40.000 uri za odhod v Afganistan, 40.000 jih je na terenu, enako število pa se jih je vrnilo in morajo počivati. “Gre za nenehno rotacijo,” je poudaril in dodal, da gre tudi v primeru Kosova, kjer je od 17.000 do 18.000 vojakov, dejansko za nekaj manj kot 60.000 mož, ki jih ni mogoče uporabiti v drugih operacijah. Potem so tu še ZDA, ki za Irak potrebujejo ogromno število ljudi, ki prihajajo, odhajajo, počivajo in se pripravljajo. Evropske zaveznike izčrpava tudi misija OZN v Libanonu, dodatne vojake bo treba zagotoviti še za misijo EU, ki naj bi odšla na mejo med Čadom in Sudanom.

Ideja o ustanovitvi sil NRF, ki bi bile sposobne na krizna območja oditi v nekaj dneh in samostojno delovati najmanj 30 dni, se je porodila nekdanjemu ameriškemu obrambnemu ministru Donaldu H. Rumsfeldu. Do predloga je bolj skeptičen njegov naslednik Robert Gates, ki se je spraševal, ali naj zavezniki nadaljujejo z ustanovitvijo NRF glede na to, da imajo težave že z zagotavljanjem sil za Afganistan in druge misije po svetu. Znotraj Nata obstajajo tudi različni pogledi glede uporabe sil za hitro posredovanje. Francija denimo vztraja, naj NRF ostanejo predvsem enote za hitro odzivanje, medtem ko Nizozemska meni, da bi z njimi lahko zapolnili luknje v obstoječih operacijah, kot je operacija v Afganistanu. Več o usodi sil za hitro posredovanje bo znanega po oktobrskem neformalnem zasedanju Natovih obrambnih ministrov na Nizozemskem. [Dnevnik]

LONDON - Mednarodna transparentnost, globalna koalicija proti korupciji s sedežem v Londonu je včeraj objavila letni tako imenovani korupcijski indeks CPI (Corruption Perceptions Index), seznam, na katerega že od leta 2004 razvrščajo države po obsegu korupcije v državnem sektorju.

Korupcija ni nekaj, kar je mogoče natančno izmeriti, saj je grdo početje očem skrito, je, kot mnoge druge reči, odvisno od ponudbe in povpraševanja. (Foto: Dnevnik)

Slovenija je letos mesto višje kot lani - na 27. mestu, na vrhu seznama so države z najmanj korupcije: Danska, Finska in Nova Zelandija, na dnu pa Somalija, Irak in Haiti.
Prepad je še vedno velik

Korupcija ni nekaj, kar je mogoče natančno izmeriti, saj je grdo početje očem skrito, je, kot mnoge druge reči, odvisno od ponudbe in povpraševanja. Zato je CPI-indeks dojemanja korupcije v javnem mnenju, ugotavljajo ga na podlagi raziskav. Letošnji seznam opozarja, da je prepad med obsegom korupcije v bogatih in revnih državah še vedno enak, kot je bil. Mednarodna transparentnost ob njegovem izidu poudarja, da so potrebna usklajena prizadevanja bogatih in revnih držav, da bi zajezili pretok takega denarja in poskrbeli za to, da bi zakonodaja delala v korist najrevnejših.

“Države s slabimi ocenami bi morale te rezultate jemati zelo resno in takoj ukrepati, da bi okrepile polaganje računov v državnih ustanovah,” je na včerajšnji tiskovni konferenci v Londonu dejala predsednica Mednarodne transparentnosti Huguette Labelle. Na letošnjem seznamu je do zdaj največ, 180 držav, ki jih razvrščajo na lestvici od deset do nič, pri čemer ničla označuje najvišje dojemanje korupcije, desetka pa neobstoj korupcije. Oceno deset ni dobila nobena država.

Tudi najnovejši seznam kaže na tesno povezanost korupcije in revščine. V državah, ki so zbrale manj kot tri odstotke, in to velja za 40 odstotkov držav s seznama, vlada pobesnela korupcija. Vse so tudi na seznamu revnih držav Svetovne banke.
Članstvo v EU je pozitivno

Med državami, ki so se precej popravile, so Hrvaška, Kuba, Češka, Italija, Makedonija in Romunija, med državami, ki so se precej pokvarile, so Avstrija, Jordanija, Malta, Oman in Tajska. Članstvo v EU pozitivno vpliva na zmanjševanje korupcije, krize in vojne pa slabo, korupcija pa je toliko večji problem, ker ima globoke in globalne korenine. Razmeroma čisti državni sektorji v bogatih državah Evrope, vzhodne Azije in Severne Amerike zagotavljajo politično stabilnost, upoštevanje konflikta interesov, zakone o svobodi informacij in možnost nadzora civilne družbe. Slovenija je na najnovejšem seznamu na 27. mestu za Urugvajem in pred Estonijo oziroma mesto višje, kot je bila lani. Leta 2005 je bila na 31. mestu, na katerem je bila tudi leto prej, ko je Mednarodna transparentnost prvič objavila CPI. Slovenijo so na to mesto uvrstili na podlagi osmih raziskav, kar je več kot pri veliki večini drugih (samo v nekaj primerih so države uvrščali na podlagi devetih raziskav, večinoma pa na podlagi šestih). Najvišji CPI letos je 9,4. Slovenija je dobila oceno 6,6. Lanski indeks je bil 6,4, leta 2005 je bil 6,1, leto prej pa šest. [Dnevnik]

Ljubljana– Med 180 državami, za katere je organizacija Transparency International na podlagi ocen poslovnih ljudi in državnih analitikov izračunala indeks korupcije (indeks CPI) za leto 2007, so najmanj tega pojava zaznali na Danskem, Finskem in v Novi Zelandiji, največ pa v Somaliji, Mjanmarju in Keniji. Med državami, ki bi, če bi bile brez korupcije, dobile oceno deset, je Slovenija z 31. mesta, ki ga je zasedala v letu 2005, lani napredovala na 28. in letos na 27. mesto.

Slovenija, ki je zbrala 66 odstotkov možnih točk, je najbolje uvrščena nova članica Evropske unije, prehitela je tudi Portugalsko, Italijo in Grčijo. Bolgarija je na 64. mestu zbrala 41 odstotkov točk, Romunija pa 37 odstotkov. Med državami z veliko korupcije sta tudi Srbija ter Bosna in Hercegovina s komaj tretjino najboljše ocene. Hrvaška, ki kandidira za vstop v EU, z Bolgarijo deli 64. mesto. Rusija, ki je bi bila znana po velikem obsegu korupcije, pa se je uvrstila slabše kot vrsta držav, ki so nastale iz nekdanje Sovjetske zveze in je z oceno 2,3 pristala na 143. mestu.

Kot pravi Huguette Labelle, direktorica Transperancy International, je revščina za vsako državo hudo breme, zato ne preseneča, da je največ korupcije ravno v najsiromašnejših državah. Kar 40 odstotkov držav ima korupcijski indeks manjši od tri. To oceno so še ujeli Alžirija, Armenija, Belize, Dominikanska republika, Libanon in Mongolija. Somalija, ki je zadnja na lestvici, ima bruto domači proizvod na prebivalca samo 600 dolarjev. Ker korupcija zajame vse pore življenja v državi, jo je toliko teže obvladati.

Vendar pa korupcija ni problem zgolj najrevnejših držav. Tiste, ki so dobile najvišji indeks CPI, so politično stabilne, ekonomsko zdrave, imajo svoboden pretok informacij, toda, kot pravi direktorica Transparency International, s svojim obnašanjem pogosto spodbujajo korupcijo v manj razvitih državah. In čeprav se bodo morale vse države same spopasti s tem problemom in je ključno pri tem profesionalno in pregledno sodstvo, bodo potrebovale podporo globalne skupnosti, saj veliko korupcije v zlasti revnih državah ogroža tudi njih. [E-Delo]

YANGON - Položaj v Mjanmaru, kjer deveti dan potekajo protesti za demokratizacijo pod vodstvom budističnih menihov, se je v sredo resno zaostril. Prvič od začetka protestov so varnostne sile uporabile silo, pri čemer so bili v Yangonu po navedbah prič in oporečnikov ubiti najmanj štirje protestniki, ranjenih najmanj 100, od tega polovica menihov, kakih 200 menihov in aktivistov pa so aretirali. Dogodke v tej azijski državi budno spremljajo po svetu, na nujni seji pa se bo sestal tudi Varnostni svet ZN.

Razmere v Myanmaru se ne umirjajo. (Foto: AP Photo)

Podatki o žrtvah in ranjenih ter aretiranih, ki jih tuje tiskovne agencije povzemajo po podatkih prič, oporečniških predstavnikov in mjanmarske vlade v izgnanstvu, so različne, govorijo pa o najmanj štirih in največ šest mrtvih in med 100 in 150 ranjenih. Število aretiranih pa se giblje med 200 in 300. Mjanmarska vladajoča hunta je v sporočilu, ki sta ga objavili državna televizija in radio, potrdila, da so varnostne sile skušale prekiniti protest s streli v zrak in da je bil pri tem ubit en človek, trije pa so bili ranjeni.

Opozicijska radijska postaja Demokratični glas Burme s sedežem v Oslu je poročala, da je bilo v Yangonu ubitih pet menihov in en civilist, 150 je ranjenih. “Nekatere so pretepli, na nekatere so streljali, proti nekaterim pa so uporabili solzivec,” je povedal urednik radia Moe Aye. Drugi viri so poročali o drugih številkah.

Razmere v Yangonu so po poročanju radia zelo napete, medtem ko naj bi protesti v Mandalayju, kjer se je zbralo kakih 800 protestnikov, potekali brez nasilja. Varnostne sile so v Yangonu posredovale, potem ko so v torek, osmi dan protestov pod vodstvom menihov, oblasti za 60 dni prepovedale zborovanja in ponoči uvedle policijsko uro.

Na protestu v Yangonu, kjer se je kljub prepovedi v sredo zbralo 100.000 ljudi, so varnostne sile najprej izstrelile opozorilne strele in solzivec v množico protestnikov, jih pretepali, medtem ko so menihe vlekli v bližnje tovornjake. Vojaki so s puškami pred tem zaprli vse štiri glavne dostope do glavnega vhoda v pagodo Švedagon, kjer so protestniki vsak dan molili pred odhodom na protestni sprehod po mestu. Protestnike so tako razgnali, ki pa so se nato večkrat zbirali v manjših skupinah po tisoč in več.

Hunta je močno poostrila nadzor nad prostori glavne opozicijske Nacionalne zveze za demokracijo (NLD) v Yangonu, ki jo vodi Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi, ki je že enajst let v hišnem priporu, njeni privrženci pa so pridružili množičnim protestom. Iz stranke so ob nasilju sporočili, da je vojaška hunta s tem, ko je pretepla budistične menihe zagrešila največjo napako v zgodovini. “Oblasti smo vnaprej opozorili, da bi z uporabo sile na mirnih protestnih shodih zagrešile največjo napako v zgodovini,” so sporočili iz NLD in pozvali k takojšnjemu dialogu za reševanje težav.

Svetovni odzivi

Evropska unija in ZDA sta v skupnem pozivu obsodila nasilje in pozvala tamkajšnje oblasti, naj prenehajo z nasiljem proti mirnim protestnikom v Yangonu in začnejo proces dialoga s prodemokratičnimi voditelji, vključno z opozicijsko voditeljico Aung Sun Suu Kyi in predstavniki etničnih manjšin. Pri tem sta pozvala Kitajsko, Indijo, Združenje držav jugovzhodne Azije (Asean) in druge države v regiji, da uporabijo svoj vpliv in podprejo prebivalstvo v Mjanmaru. Pozvala sta tudi VS ZN, ki se bo po pozivu Londona na nujni seji o Mjanmaru sestal v sredo, naj “razmisli o nadaljnjih korakih, vključno s sankcijami”.

Portugalski državni sekretar za evropske zadeve Manuel Lobo Antunes je v Strasbourgu napovedal, da bodo stalni predstavniki 27 držav članic povezave v četrtek v Bruslju razpravljali o morebitni zaostritvi sankcij EU proti Mjanmaru. Italijanski premier Romano Prodi pa je napovedal, da bo predsedujočo EU, Portugalsko, pozval k sklicu nujnega srečanja EU zaradi razmer v Mjanmaru. Rusija, tako kot Kitajska zaveznica režima v Yangonu, pa je ocenila, da gre za notranjo zadevo Mjanmara in obe strani pozvala k mirni rešitvi razmer.

Kako se je začelo

Protesti v Mjanmaru so se 15. avgusta začeli zaradi povišanja cen goriva, a po nekaj tednih zamrli. Nove proteste so nato začeli menihi minuli torek, potem ko se vojaški režim ni opravičil zaradi grobega ravnanja z menihi med protesti 5. septembra v kraju Pakokku. Konec minulega tedna so protesti prerasli v množično izražanje nezadovoljstva z vladajočim režimom, tako da se je več deset tisoč menihom pridružilo več deset tisoč drugih ljudi. Ulice Yangona tako že več dni preplavlja 100.000 protestnikov, večinoma budističnih menihov, ki so tako sprožili najmnožičnejše protestno gibanje od leta 1988, ko je režim nasilno zatrl protestno gibanje pod vodstvom študentov in pri tem ubil 3000 ljudi. [Dnevnik]

SKOPJE - Makedonski parlament je v torek zvečer pretresel škandal. Med razpravo o predlogu volilnih reform je namreč prišlo do pretepa med poslanci ter fizičnega obračuna z novinarji in snemalci.

Posebne policijske enote so včeraj že zasedle območje pred makedonskim parlamentom. (Foto: Reuters)

Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP je zunaj poslopja parlamenta prišlo do spopada med policijo in privrženci ene izmed strank makedonskih Albancev. Zaradi poškodb so v bolnišnico prepeljali najmanj tri ljudi, več ljudi je policija aretirala.

Obračun se je začel pozno v torek zvečer, ko je poslanec Sadula Duraku iz Demokratične unije za integracijo (DUI) skočil na poslanca Abduladija Vejselija iz Stranke demokratične blaginje (PDP). Durakuja je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa očitno razjezil govor Vejselija. Tako DUI kot PDP zastopata albansko manjšino v Makedoniji in sta manjši članici vladajoče koalicije.

Po spopadu med Durakujem in Vejselijem je pretep zajel tudi poslance iz tretje stranka makedonskih Albancev, Demokratične stranke Albancev (DPA). Med napadenimi se je po poročanju dpa znašel tudi makedonski novinar, ekipo lokalne televizije pa so na kratko pridržali, ko je snemala namestitev policije okrog poslopja parlamenta.

Po poročanju makedonske tiskovne agencije Makfax je policija prijela štiri ljudi, ki so osumljeni neposredne vpletenosti v incidente v parlamentu. Prijeti naj bi imeli pri sebi tudi strelno orožje. Po navedbah AP gre pri prijetih za telesne stražarje.

Kot še navaja AP, so ob pretepu v parlamentu izbruhnili tudi protesti privržencev DUI. Protestniki so poskušali blokirati ulice okoli parlamenta in se spopadli s policijo. Več protestnikov je policija že prijela.

Incidente so obsodili tako makedonski politiki, kot tuji predstavniki v državi, z obsodbami pa se je v Bruslju oglasila tudi Evropska unija. Premier Nikola Gruevski je pozval k umiritvi razmer, poslancem pa naročil, naj se obnašajo “na civiliziran način”.

S predlaganimi volilnimi reformami, ki so sprožile burno dogajanje, bi po poročanju AP povečali število poslancev, pripadnikov nealbanskih manjšin v Makedoniji, med njimi Srbov, Romov in Vlahov, tri pa bi dobili predstavniki makedonske diaspore. [Dnevnik]

New York – Na sedežu OZN v New Yorku, se je v torek ponovno zbrala svetovna elita predsednikov, premierjev, ministrov in drugih visokih predstavnikov držav članic, ki bodo do 3. oktobra, ko se konča splošna razprava, razlagali svoje poglede na svet in reševanje poblemov.

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je na razpravi Generalne skupščine nastopil s kritiko ‘nelegalnih’ sankcij Varnostnega sveta v Iranu. Dejal je, da so pogovori o iranskem jedrskem programu končani in v rokah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).

Vprašanje Irana je bilo tudi v ospredju prvega dne splošne razprave, ki je potekala ob doslej najbolj zaostrenih varnostnih ukrepih. Ameriški predsednik George Bush si je s kritiko Kube prislužil demonstrativni odhod kubanske delegacije z zasedanja GS. Kubanska misija pri ZN v sporočilu za javnost ni izbirala besed in je Busha med drugim označila za “kriminalca, ki nima nobene pravice pridigati drugim državam”.

Ahmadinežad je bil na vrsti popoldne in kubansko ravnanje je v času njegovega govora posnemala ameriška delegacija, ki je bila opazno odsotna. Medtem ko Bush Iranu ni posvečal veliko časa in je presenetil Američane, ko je dejal, da jih zelo skrbi položaj človekovih pravic v Mjanmaru, je Ahmedinežad kritiziral ZDA, čeprav jih ni izrecno omenjal. Govoril je o silah, ki se pretvarjajo, da so braniteljice človekovih pravic, vendar pa jih kršijo s tajnimi zapori, sojenji in ugrabitvami, prisluškovanjem in podobnimi ukrepi.

Zunanji ministri EU sprejeli deklaracijo o solidarnosti s prebivalci Mjanmara

Na zajtrku zunanjih ministrov EU so razpravljali o

koordinaciji delovanja v času zasedanja GS ZN, izmenjali pa so tudi poglede razmer v Čadu in Sudanu, o čemer sta potekali v torek dve zasedanji VS ZN. Sprejeli so deklaracijo o solidarnosti s prebivalci Mjanmara in tamkajšnje oblasti pozvali, naj ne uporabljajo nasilja. V deklaraciji so izrazili občudovanje nad pogumom menihov, nun in drugih državljanov, ki že več dni mirno protestirajo.

Osrednja tema srečanja trojke EU s savdskim princem je bila sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z zalivskimi državami in izmenjava pogledov o položaju v regiji. Pogajanja s Svetom za sodelovanje v zalivu (Savdska Arabija, Kuvajt, Oman, Združeni arabski emirati, Katar) potekajo že več let, in sogovorniki so izrazili upanje, da bodo pogajalske skupine čimprej uspešno sklenile delo. Govorili so tudi o arabski mirovni pobudi za Bližnji vzhod ter iskanju trajne rešitve za mir v tej regiji.

Slovenski premier na srečanjih z Erdoganom in Muso

Splošne razprave se udeležuje tudi slovenski premier Janez Janša, ki bo imel svoj govor v četrtek, v torek pa je imel, poleg udeležbe na otvoritvenih slovesnostih, tudi bilateralni srečanji s predsednikom Turčije Tayyipom Erdoganom in generalnim sekretarjem Arabske lige Amrom Muso.

Na srečanju z Erdoganom so osrednjo pozornost namenili dvostranskemu sodelovanju in evropskim temam. Janša je že pred srečanjem ocenil, da bo Turčija ena od pomembnih tem slovenskega predsedovanja Evropski uniji, saj se bodo ponovno odpirala poglavja o pridruževanju Turčije, pri čemer bo v naslednjih mesecih spet aktualno vprašanje odnosov s Ciprom. Med drugim sta si sogovornika tudi izmenjala poglede na proces stabilizacije Zahodnega Balkana, še posebej v povezavi z evropsko perspektivo držav s tega območja.

Z Muso je Janša govoril predvsem o aktualnem položaju na Bližnjem vzhodu, pri čemer sta oba menila, da je uspeh konference, ki bo na pobudo ZDA potekala novembra v Washingtonu, pomemben za krepitev zmernih sil med Palestinci. Govorila sta tudi o Zahodnem Balkanu, zlasti o Kosovu.

Janša in Tadić danes o Kosovu

Ena od pomembnih tem s katerimi se bodo ZN ukvarjali še naprej je tudi vprašanje Kosova. To čaka tudi Slovenijo v času predsedovanja EU in Janša je povedal, da je kolegom iz EU že poslal pismo, o vsebini tega pisma pa se bo danes pogovarjal s srbskim predsednikom Borisom Tadićem. Janša je sicer zagotovil, da ne gre za nobene presenetljive predloge, ampak opozorilo, da bi bilo potrebno probleme Zahodnega Balkana reševati »po nekem logičnem vrstnem redu« in preprečiti povezovanje reševanja problema Kosova z nekaterimi drugimi nerešenimi vprašanji. [E-Delo]

VARŠAVA - Nekdanji poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je v ponedeljek jasno nakazal svojo vrnitev v aktivno politiko, saj je konservativnega premiera Jaroslawa Kaczynskega izzval na televizijsko debato.

Premier, ki želi javno življenje temeljito očistiti komunistov in simboličnih ostankov nekdanjega režima, naj bi komaj čakal na možnost, da se še pred oktobrskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami spusti v razpravo z nekdanjim komunistom.
Konservativni premier je sprejel vrženo rokavico

“V starih dneh je lahko človek nekoga izzval na dvoboj z mečem ali pištolo, dandanes pa lahko nekoga izzovemo na televizijsko debato. Sprejmem izziv,” se je na vabilo Kwasniewskega že v ponedeljek odzval premier, sicer enojajčni brat dvojček sedanjega predsednika države Lecha Kaczynskega. Uradni predstavniki so medtem sporočili, da pogovori o podrobnostih debate, kot sta točen čas in kraj, potekajo in naj bi bili znani v kratkem.
Kwasniewski namerava povezati levi center

Karizmatični nekdanji komunist Kwasniewski, ki je Poljski predsedoval v letih 1995-2005, ko je država med drugim vstopila v Evropsko unijo in zvezo Nato, je sicer že pred dnevi sporočil, da se vrača v politiko in bo na prihajajočih parlamentarnih volitvah nastopil kot vodilni kandidat opozicijske stranke Levica in demokrati (LiD), v kateri so se povezale nekdanje komunistične in majhne levosredinske stranke.
Bližajo se parlamentarne volitve

LiD se sodeč po javnomnenjskih raziskavah na volitvah 21. oktobra sicer ne obeta vidnejši rezultat, vendarle pa bi se lahko pojavil kot pomemben jeziček na tehtnici, če vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) bratov Kaczynski in njena glavna tekmica, desno usmerjena opozicijska Državljanska platforma po volitvah ne bosta dosegli dogovora o koaliciji, tako kot ga nista po volitvah leta 2005. [Dnevnik]

PARIZ - V četrtek zvečer je francoski predsednik Nicolas Sarkozy na dveh najbolj gledanih francoskih televizijskih postajah TF1 in France2 v intervjuju, ki je še eden v vrsti njegovih pogostih medijskih nastopov, branil svoj program reform.

Tudi tisti najbolj vroči del o odpravi manjših privilegijev dela državnih uslužbencev pri upokojevanju. In vendar je Sarkozy tudi dejal: “Pogajali se bomo toliko časa, kot bo treba.” S tem je najbrž poskušal zmanjšati napetosti, ki jih je malo pred tem prinesla napoved železničarjev, da bodo 18. oktobra začeli stavkati v bran svojih pravic do nekoliko zgodnejšega upokojevanja in do malo višjih pokojnin, kot so pri drugih delojemalcih.
Juppéju ni uspelo

Leta 1995 je desničarsko vlado Alaina Juppéja onemogočil prav velik stavkovni val, ko je poskušala odpraviti pokojninske privilegije pol milijona državnih uslužbencev. Do sedanje napovedi velike stavke, ki bi lahko za več dni ali celo tednov ohromila ves železniški promet po državi, je prišlo takoj po torkovem govoru Sarkozyja pred novinarji, v katerem je predstavil svoj program družbeno-gospodarskih reform in poudaril nujnost “pravičnosti pri upokojevanju”.

V njem se je v skladu s svojim volilnim programom zavzel za prelom s francoskim družbenim modelom, kjer ima veliko vlogo solidarnost. Po Sarkozyju je treba bolj ceniti posameznika, njegove zasluge, uspehe, njegovo učinkovitost. Vendar je poudaril tudi nujnost zvišanja najnižjih plač. Izjavil je sicer tudi, da se bo o reformah pogajal s sindikati, vendar je po drugi strani dejal, da glede svojih načrtov ne bo popuščal.

V četrtek je na televiziji še enkrat napadel socialistični zakon o 35-urnem tednu iz leta 1999, ki ga s 1. oktobrom namerava spodkopati z odpravo davka na nadure, tako da bodo imeli delojemalci “na izbiro, ali bodo imeli več prostega časa ali pa bodo imeli večjo kupno moč”.

Velik problem Sarkozyja je, da bo vse svoje načrte o zmanjševanju davkov po angloameriškem vzoru težko uveljavil letos, ko bo imela Francija manj kot dvoodstotno gospodarsko rast, saj bi bila potrebna vsaj 2,5-odstotna, da bi država dobila dovolj prihodkov za uresničitev reform, ki bi omogočile večjo konkurenčnost francoskih podjetij. Sarkozy poskuša spodbuditi optimizem in zdaj obljublja od 2,5- do 3-odstotno gospodarsko rast v letih 2008 in 2009, medtem ko pravi, da za letošnjo nizko gospodarsko rast naj še ne bi bil odgovoren.

Francoskemu gospodarstvu poskuša dati nov zagon tudi s sicer zelo restriktivno priseljevalno politiko tako, da bi vsako leto omogočili priselitev določenemu številu ljudi z določeno vrsto poklicev, ki jih je v Franciji premalo. Najbrž bi lahko bili s tem manjši tudi izdatki francoske države, ki danes privarčuje precej denarja na račun mnogih zdravnikov iz revnih držav, ki so zaposleni v francoskih bolnišnicah in so trikrat slabše plačani od francoskih kolegov.
Nesoglasja s premierom

Francoski gledalci so v televizijskem nastopu predsednika države napeto čakali, kaj bo rekel o premieru (ki ima v Franciji zlasti ob predsednikovi večini v parlamentu veliko manjšo vlogo kot drugje). Francois Fillon je namreč ta teden v intervjuju za tednik Paris-Match med drugim očital svojemu šefu, da ga ima zgolj za enega od sodelavcev ter poleg tega tudi zavrnil predsednikove očitke, da hoče preveč hiteti z reformami. V začetku septembra je premier dejansko dejal, da čaka le še na predsednikov znak. Menda naj bi za te besede prejšnji teden Sarkozy napadel Fillona: “Ne imej me za bedaka. Dobro sem spregledal tvojo igro, hotel si me postaviti pred dejstvo. Tako med nama ne bo šlo dolgo!” V nastopu na televiziji je Sarkozy večkrat omenil Francoisa Fillona, a je pohvalil njegovo “izjemno delavnost”, poudaril, da zelo dobro sodelujta, in zavrnil možnost spreminjanja vlade. To možnost je v sredo pred televizijsko kamero omenil minister za obrambo Herve Morin, kar je poleg drugih govoric še en indic za nesoglasja v novi francoski vladi glede reform in načina njihovega uresničenja pred merjenjem moči s sindikati železničarjev v drugi polovici oktobra. [Dnevnik]

Slovenija je lani imela 142,7 milijona evrov (0,49 odstotka domačega bruto prihodka) pribitka v poslovanju z Unijo, kolikor je bila razlika med vplačili v bruseljsko blagajno in prilivom proračunskih sredstev. Predlani je bil finančni izkupiček krepko nižji – komaj 101,5 milijona evrov (0,37 odstotka BDP) – v učnem letu 2004 pa smo v komaj osmih mesecih članstva, torej od maja do konca decembra, imeli 109,7 milijona evrov (0,42 odstotka BDP) »dobička«.

Ti podatki iz pravkar objavljenega finančnega poročila o proračunu za leto 2006, ki ga je predstavila komisarka Dalia Grybauskaite, ne upoštevajo prilivov za administracijo, niti vplačila tradicionalnih prihodkov Unije (kot so pobrane carine na uvoz iz tretjih držav ipd). Skupaj s temi postavkami je bilanca nekoliko drugačna, za lani kaže »čistih« 126,9 milijona, v letu 2005 je bila 91,4 milijona, v nepopolnem zagonskem letu 2004 pa se je prebitek vzpenjal na 111,6 milijona evrov.

Dejanski iztržek Slovenije v preteklem letu, pa naj bo 141,7 ali 126,9 milijona evrov, je po deležu v bruto prihodku (0,49 odstotka) drugi najmanjši med desetimi novinkami (brez Bolgarije in Romunije, ki ju lansko poročilo o proračunu EU pač ne upošteva). Samo Češka se je odrezala slabše, saj ima pribitek v višini 0,36 odstotka BDP (ali 385,9 milijona evrov), vse druge članice iz širitvenega vala maja 2004 pa so poslovale bolje. V 25-članski skupnosti je imela največji iztržek Grčija, ki je iz bruseljskega proračuna prejela »čistih« 2,68 odstotka domačega bruto prihodka, le za malenkost zaostaja Litva, ki ji je uspelo iz blagajne Unije pritegniti 2,52 odstotka BDP, sledijo pa Malta (2,09 odstotka BDP), Latvija (1,63), Portugalska (1,54), Estonija (1,4), Madžarska (1,35) in Poljska (1,16 odstotka BDP).

Ob razgrnitvi finančnega poročila o lanskem proračunu Unije je komisarka Grybauskaite posebej opozorila novinke, naj pospešijo črpanje solidarnostnih sredstev, ki jih morajo porabiti v dveh letih po odobritvi (so)financiranja razvojnih projektov. Povprečje izkoriščenega denarja od maja 2004 do septembra 2007 je namreč komaj 57 odstotkov. Slovenija je pri vrhu lestvice novink, saj smo iz strukturnih skladov doslej dobili 165,1 milijona od skupaj 244 milijonov evrov, kolikor so pogajalci iztržili v sklepnem delu pristopnih pogajanj (decembra 2002 v Københavnu), z dosedanjim 68-odstotnim izkoristkom pa je naša država tik za Malto (69 odstotkov). Stare članice skupnosti so v prejšnji finančni perspektivi v povprečju izrabile tri četrtine razpoložljive pomoči, najuspešnejši pa sta bili Irska (90) in Avstrija (86 odstotkov).

Kljub dokaj učinkovitemu črpanju bruseljskih sredstev v konkurenci novink pa bi se Slovenija uvrstila kvečjemu na rep razpredelnice Unije, saj po dosedanjem izkoristku prekašamo samo Grčijo (58 odstotkov) in Nizozemsko (54). Iz kohezijskega sklada, ki je na voljo novinkam ter Španiji, Portugalski in Grčiji, je Slovenija v treh letih dobila 53,7 milijona od skupaj 189,1 milijona evrov, z dosedanjim izkupičkom (28 odstotkov) pa presegamo dokaj nizki povprečni izkoristek (22) prejemnic teh solidarnostnih sredstev.

Porabljen bo ves razpoložljiv denar

Služba slovenske vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je ob objavi teh podatkov sporočila, da bodo do konca programskega obdobja, torej do konca leta 2008, za strukturne sklade in konec leta 2010 za kohezijski sklad izvedeni vsi projekti in porabljen ves razpoložljiv denar. Tako namreč kažejo napovedi pristojnih ministrstev na področju kohezijske politike, so pojasnili v vladni službi. Dodali so, da je nekoliko slabše črpanje pri evropskem socialnem skladu ter na področju kmetijstva in ribištva. Kot so še povedali, je trenutno razpisanih in dodeljenih za približno desetino več sredstev, kot jih je dejansko na voljo v okviru strukturnih skladov v obdobju 2004–2006. »Podpisane so vse pogodbe, občutneje pa so se v zadnjih dveh letih povečala tudi izplačila iz državnega proračuna, ki trenutno znašajo okrog 80 odstotkov,« so pojasnili. [E-Delo]

VARšAVA - Nekdanji poljski premier pod dvojčkoma Kaczynski, Kazimierz Marcinkiewicz, je danes sporočil, da bo na bližnjih parlamentarnih volitvah podprl kandidata opozicijskih liberalcev Jaroslawa Gowina. Pojavil se bo na plakatih za Gowinovo predvolilno kampanjo.

Gowin se bo na predčasnih parlamentarnih volitvah 21. oktobra na listi liberalne Državljanske platforme (PO) potegoval za sedež Krakova v parlamentu proti pravosodnemu ministru iz vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) Zbigniewu Ziobru.

“Pojavil se bom na volilnem plakatu številnih ljudi, eden med njimi bo Jaroslaw Gowin, ki ga imam rad in ga zelo cenim. Podpiram promocijo kandidatov, ki bodo po mojem mnenju dobro služili Poljski,” je dejal Marcinkiewicz.

47-letni Marcinkiewicz je bil premier osem mesecev do julija 2006, ko ga je vodja PiS Jaroslaw Kaczynski odstavil, nato pa sam postal premier. Marcinkiewicz je še dejal, da sam ne namerava kandidirati na oktobrskih volitvah.

Brata Kaczynski je v zadnjem času zapustilo več močnih političnih zaveznikov, med drugim nekdanji obrambni minister Radoslaw Sikorski, ki bo na volitvah kandidiral za opozicijo.

New York - Predstavniki Srbije in Albancev na Kosovu se bodo ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov sestali v New Yorku. Srbski predsednik Boris Tadić in minister za zunanje zadeve Vuk Jeremić se bosta v naslednjih dneh sestala s številnimi predstavniki na bilateralnih srečanjih, ob koncu zasedanja pa sledijo neposredna pogajanja glede statusa Kosova. Rok za končanje pogovorov je 10. december, ko naj bi sprejeli končno odločitev glede statusa pokrajine.

Trojka kontaktne skupine za Kosovo, ki jo sestavljajo EU, ZDA in Rusija, je na nedavnem srečanju s srbsko in kosovsko delegacijo obe strani pozvala, naj na neposrednih pogovorih v New Yorku, predvidoma 28. septembra, predstavita “sveže ideje” in “realistične predloge” ter se skušata izogniti medsebojnemu izzivanju. [Delo]